V podjetjih danes skoraj ne mine dan brez omembe umetne inteligence, avtomatizacije, podatkovnih prostorov, digitalnih potnih listov izdelkov in novih poslovnih modelov. Tehnologije prihajajo na trg hitreje kot kdaj koli prej, organizacije pospešeno vlagajo v razvoj, pričakovanja glede njihovega vpliva na produktivnost pa so velika. Kljub temu praksa kaže, da se vse inovacije ne razvijejo enako uspešno.
Zakaj torej nekatere inovacije postanejo del vsakodnevnega poslovanja, druge pa ostanejo le obetavne ideje? Razlog pogosto ni v tehnologiji sami, temveč v tem, kako hitro in uspešno jo je mogoče prenesti v širšo uporabo. Šele ko ji uporabniki zaupajo, ko jo je mogoče povezati z drugimi sistemi in ko postane del ustaljenih poslovnih procesov, začne ustvarjati resnično dodano vrednost.
Prav tu stopijo v ospredje standardi. Čeprav jih pogosto razumemo predvsem kot tehnične dokumente, je njihova vloga veliko širša. Standardi predstavljajo skupni jezik razvijalcev, proizvajalcev, uporabnikov in regulatorjev, zmanjšujejo negotovost pri uvajanju novosti ter ustvarjajo pogoje, da se dobre ideje lahko razširijo prek meja posameznega podjetja ali države. Standardizacija danes ni več zgolj podpora razvoju, temveč eden njegovih pomembnih pospeševalcev, kar prepoznava tudi Evropa.
V razpravah o konkurenčnosti, tehnološki odpornosti in večji produktivnosti se vse pogosteje poudarja, da zgolj vlaganje v raziskave in razvoj ni dovolj. Enako pomembno je ustvariti okolje, v katerem lahko inovacije varno, učinkovito in hitro preidejo iz razvojnega okolja v vsakodnevno uporabo. Evropski in mednarodni standardi, ki nastajajo v okviru organizacij ISO, IEC, CEN in CENELEC, so pri tem pomemben del razvojnega ekosistema.
Tudi slovenska podjetja se srečujejo s tovrstnimi izzivi. Vključena so v evropske in globalne vrednostne verige, zato morajo nove tehnologije razvijati z mislijo na interoperabilnost, mednarodno primerljivost in zahteve različnih trgov. Organizacije, ki standardizacijo vključujejo že v svoje razvojne procese, pogosto lažje uvajajo inovacije, hitreje vzpostavljajo sodelovanje s partnerji in učinkoviteje izkoriščajo njihov gospodarski potencial.
Kako ustvariti takšno okolje in kako nove tehnologije pretvoriti v dolgoročno konkurenčno prednost, sta vprašanji, ki danes presegata razvojni okvir posamezne panoge. Zahtevata sodelovanje gospodarstva, raziskovalnega okolja, javnega sektorja in vseh, ki soustvarjajo razvojne usmeritve.
Letos jeseni prav s tem namenom pripravljamo že 4. Konferenco RAST, konferenco za razvoj, inovacije in standarde, ki bo pod naslovom »Kako lahko nove tehnologije postanejo standard in temelj produktivnosti?« združila strokovnjake z različnih področij. Skupaj s sodelujočimi predavatelji ne bomo iskali odgovorov zgolj na vprašanje, katere tehnologije bodo zaznamovale prihodnost, temveč predvsem načine, kako ustvariti pogoje, da bodo te tehnologije prinesle merljive koristi podjetjem, javnemu sektorju in družbi.
Prihodnosti ne oblikujejo zgolj prebojne ideje. Oblikujejo jo predvsem sodelovanje, zaupanje in skupno razumevanje pravil, ki omogočajo, da inovacije prerastejo v zanesljive, uporabne in široko sprejete rešitve. Na presečišču idej, znanja in rešitev se bo letos že četrto leto zapored odvila Konferenca RAST.
Prijazno vas vabimo k udeležbi.
